Vse več raziskav kaže, da igrajo orehovi plodovi pomembno vlogo v zmanjševanju tveganja za bolezni srca in žilja.

Uživanje orehov naj bi vplivalo na znižanje holesterola in zmanjšanje žilnih vnetij.

Iz orehov stiskajo tudi olje, ki je cenjeno tako v kulinariki (za solate in za začinjanje jedi) kot tudi zaradi svojih ugodnih učinkov v zdravilstvu.

Naravno, hladno stisnjeno orehovo olje vsebuje visok delež koristnih nenasičenih maščobnih kislin: omega-6 in omega-3, in sicer v razmerju približno 3 : 1, kar ga uvršča med olja z najvišjim deležem omega-3 maščobnih kislin.

Orehovo olje naj bi delovalo varovalno proti boleznim srca in žilja
(ateroskleroza, ishemija, visok krvni tlak, holesterol).

Tudi raziskave so pokazale, da redno uživanje orehovega olja zniža
stopnjo umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca.

V različnih virih omenjajo še varovalno delovanje pri slabokrvnosti, kroničnem hepatitisu,
visoki kislosti želodca in čezmernem delovanju ščitnice.

V zadnjih letih so ugotovili celo, da zaradi maščobnih kislin omega-3, ki jih vsebuje, orehovo olje
lahko zmanjša tveganje za kronični bronhitis in pljučni edem pri kadilcih ter bivših kadilcih.

Priporočajo ga še za boljšo plodnost, pa tudi nosečnicam in doječim materam.
Poleg tega naj bi blažilo bolečine v ustih in grlu.

Orehi zagotavljajo fitonutriente, rastlinske spojine, ki imajo močne antioksidativne koristi.

Prav tako so dober vir minerala cinka, ki je ključnega pomena za razvoj imunskih celic in funkcioniranje. Diete z visoko vsebnostjo cinka so povezane z manjšim tveganjem za številne bolezni, zlasti tiste, ki so povezane s staranjem in življenjskim slogom.

In ne le to, uživanje živil, ki vsebujejo elagično kislino – antioksidant, ki se nahaja v orehih – je povezano z zmanjšanim tveganjem za nastanek nekaterih vrst raka.